This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.
Slap Nežica
SLAP NEŽICA IN POTOK PRIFARSKI JARAK
V Sloveniji premoremo mnogo raznolikih naravnih znamenitosti, ki pa niso bahavo veličastne, ampak skromno prikrite. To velja tudi za lehnjakove tvorbe. Prifarski jarak izvira v povirkih nad naseljem Tišenpolj, med planico in Vrano steno na nadmorski višini 350 m. V preteklosti je bila pod izvirom podzemna kraška jama, ki so jo ljudje uničlili zaradi lehnjaka, ki so ga uporabljali za gradnjo hiš. Včasih je imel potok večji pomen, saj so ljudje ob njem postavljali mline in žage, danes pa je poznan po 15 m visokem pahljačastem slapu Nežica.
Slap Nežica ali Tišenpoljski slap, je poimenovan po bližnjem zaselku. Prvo ime razkriva zgodbo, ki je pogosto povezana s kraškimi izviri. Velika nihanja v vodnatosti, predvsem pa občasno divje bruhanje po nalivih je burilo domišljijo domačinov. Pomagala jim je razložiti izginotje oseb. Po tem vzorcu je znana tudi pripovedka o Nežici, ki je pri Drežniku blizu Banje Loke napajala par volov, pa jo je z živino vred potegnilo v globino. Čez nekaj časa pa je Tišenpoljski potok naplavil volovski jarem, ovit z lasmi nesrečne deklice, in negotovosti o usodi deklice je bilo konec.
Slapu pristoji nežno žensko ime, saj se pahljačasto razteka po lehnjakovem pobočju. Posebno mogočen je ob visoki vodi, pa tudi ob nizki je ogleda vreden, saj številni vodni curki poskrbijo za poseben čar svežine. Bogato je tudi zelenje. Vredno se je povzpeti po stezici ob levem bregu potoka nad slap. Tišenpoljski potok nam tedaj odkrije mnoge zelo lepe prizore, značilne za vode z lehnjakom.
Toliko govora o tem lehnjaku, kaj pa sploh je to lehnjak? To je kamnina, ki nastaja v vodah, bogatih z raztopljenim apnencem. Ob določenih pogojih se apnenec obori na površini, zelo pogosto na rastlinah, ki jih stisne v kamniti objem, v katerem propadejo in navadno pustijo za sabo zelo jasen odtis. Tako brez težav prepoznamo ‘okamnele’ mahove in druge rastline. Kamnina je zato porozna in lahka, od tod tudi njeno ime. Lehnjak na ta način raste z rastlinami in nastajajo značilne pregrade.
Published on: 8 junija, 2021 - Filed under: Ogled znamenitosti - Osilnica