<span class="vcard">admin</span>
Turistična kmetija Rugole
V zgornjem delu toka reke Kolpe, v pravljični vasici Bosljiva Loka se nahaja Domačija Rugole, kjer vam ponujajo cenovno dostopna in lepo urejena prenočišča. Domačija Rugole nudi ob predhodnem dogovoru okusne obroke za večje skupine, prilagojene vašim željam. Več informacij: Naslov: Bosljiva Loka 15, 1337 Osilnica Mail: marko.rugole@gmail.com Marko Rugole: +386 (0) 41 713 […]
Hotel in športni center Kovač
HOTEL IN ŠPORTNI CENTER KOVAČ Hotel, športni center in restavracija Kovač se nahaja na naslovu Sela 5, 1337 Osilnica. Hotel, zgrajen leta 2001 v slogu Petra Klepca, se nahaja v osrčju neokrnjene narave, obdan z gozdovi in reko Kolpo, v bližini treh nacionalnih parkov. Kontaktni podatki za dodatne informacije ali vprašanja: Telefonska številka: +386 (0)1 […]
Smučišče Platak
SMUČIŠČE PLATAK Platak se z najvišjim vrhom Radoševo (1363 mnm) nahaja v pogorju Snježnika in Risnjaka. Od počitniških hišic je oddaljeno 16 km zračne razdalje. Smučišče je že od leta 1966 priljubljeno med družinami, začetniki in naprednimi smučarji. Za smučarski užitek je na voljo 1 štirisedežnica, 2 vlečnici in 3 otroški trakovi s 7 progami […]
Dolina Triglavskih jezer
Dolina Triglavskih jezer je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami ob mogočnem narivu Slatenske plošče. Dolga je okoli 8 km. Dolina je močno zakrasela; tu srečujemo praktično vse oblike kraškega preperevanja v Alpah. Prisotne so rdečkaste jurske kamnine, v katerih lahko najdemo fosile.
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno – iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko.
Planina Zadnji Vogel
Planina Zadnji Vogel se dviga na nadmorski višini 1413 metrov. Znana je po tem, da tekom poletnih mesecev lokalni kmetje priženejo na vrh živino, ki se pase na območju Prvega in Zadnjega Vogla.
Korita Mostnice in dolina Voje
Med najlepše in nabolj obiskane naravne znamenitosti v okolici Bohinja sodijo ravno korita Mostnice in dolina Voje. Če se odpravimo na pot po dolini voje lahko med potjo občudujemo kristalno čisto vodo in preoblikovane skale, ki jih je voda dolbla milijone let.
Slap Savica
Slap Savica je eden najznamenitejših in najbolj posebnih slapov Sloveniji. Na videz deluje kot vsak slap, ki izvira iz prepadne stene, vendar temu ni tako. Slap Savica svojo edinstvenost kaže že v podzemlju preden privre na površje v prepadni steni Komarče in nato pade 78 metrov globoko. Edinstvenost začne kazati ko se že v podzemlju razdeli na dva prekata in kasneje izvira v črki A in mu lahko nadenemo tudi ime “dvojni slap“.
Cerkev Svetega Egidija
V Osilniški dolini se je iz preteklosti ohranilo sedem cerkva in vsaka je nekaj posebnega. Najstarejša cerkev je cerkev Svetega Egidija v Ribjeku, katere glavni oltar nosi letnico 1681.
Cerkev je bila zgrajena na prelomu 16. v 17. stoletje v poznorenesančnem slogu. Ker je bila gradnja postopna, je notranja oprema večinoma baročna. Glavni oltar je bil postavljen v času izgradnje cerkve, stranska oltarja pa sta bila zgrajena kasneje, leta 1697. zunanjost cerkve je bogato okrašena s šivanimi robovi, poslikanimi okenskimi špaletami, posvetilnimi križi in ostanki fresk. V celoti ohranjena pozno renesančna arhitektura je obogatena z zelo kakovostno zgodnje-baročno opremo, kot so baročni oltarji, prižnica in poslikan kasetirani leseni strop v cerkveni ladji. Cerkev krasi tudi zvonik na preslico, ki je pokrit s strehi s skodlami in je precej nenavaden za te kraje.
Grad Kostel
Grad Kostel s pripadajočim trgom predstavlja drugi največji grajski kompleks v Sloveniji.
V času turških vpadov je bil zaradi izpostavljene lege in težje dostopnosti je bil pomembna ovira in obrambna točka v sistemu protiturške obrambe. Grad je bil vpet v sistem kresišč, ki so bila namenjena obveščanju o prihajajoči nevarnosti.