Goteniški Snežnik je najvišji vrh zakrasele, z bukovo-jelovim gozdom poraščene Goteniške gore. Ta se dviga nad Kočevsko Reko in Gotenico, torej nad območjem, ki je bilo v desetletjih po drugi svetovni vojni zastraženo in zaprto. Vzpon na Goteniški Snežnik je zato za nekatere še vedno podvig, na katerega si nekoč niso upali niti pomisliti.
Hodimo pod skalovjem Kamenega zidu. To je najbolj slikovit del poti, na katerem pa se lahko v mokrem in snegu znajdemo v težavah. V takih razmerah je primernejša pot iz Kočevske Reke, ki pelje skoraj ves čas po cesti. Ko se skalovje nekoliko odmakne, se pot znova požene navkreber in vzpne na manjši preval. Z njega se lahko sprehodimo do skalnatega roba, s katerega nam pogled odjadra vse do Kleka na Hrvaškem. Najlepše pa seveda vidimo Kočevsko Reko in gozdnato pokrajino okrog nje, ki je bila nekoč veliko bolj poseljena kot danes. Kočevska Reka je imela pred 110 leti 469 prebivalcev, zdaj jih ima manj kot tristo. Gotenico, v kateri je bilo še leta 1937 več kot tristo ljudi, so po vojni izpraznili.
S prevala nadaljujemo rahlo navkreber, nato pa navzdol do gozdne ceste, ki nas dvajset minut pozneje pripelje do razcepa. Tam zavijemo v levo in se vzpnemo na naslednji preval, kjer znova prestopimo na stezo.
Po poltretji uri hoje prispemo do skal, prek katerih se hitro povzpnemo na vrh. Na njem sta dve skrinjici: ena je prazna, druga pa ima žig in vpisno knjigo, v kateri se vidi, da Goteniški Snežnik le redko dočaka planinski obisk. Z vrha je kljub drevju lep razgled proti severovzhodu in vzhodu. Med drugim vidimo Sv. Ano nad Ribnico, Čemšeniško planino, Pohorje, Kum, Kočevski rog, Gorjance in gozdnato Stojno, za katero se skriva Kočevsko polje.
